Učenci naše šole sodelujejo v UNESCO projektih. V tem šolskem letu so učenci 4. in 5. razreda sodelovali v nacionalnem projektu »Ko bi jaz vedela!« – doživljanje ljudske pesmi danes in nekoč.
V času pouka na daljavo so se s starimi starši in s svojimi starši učenci pogovarjali o tem kje/od koga so se naučili peti pesmi, kje so jih peli, katere še vejo zapeti danes, s čim so jih spremljali, kje jih pojejo še danes. Poleg tega so tudi učenci sami povedali, kaj oni mislijo o ljudski pesmi in kako jo ohranjajo danes. Po vrnitvi v šolo smo z učenci pregledali odgovore starih staršev in staršev.
Od starih staršev in staršev so izvedeli:
 pesmi so se naučili peti od svojih staršev in v šoli,
 peli so jih doma, v šoli, na šolskih prireditvah, na družinskih praznovanjih (krst, gostija, rojstni dan, …), ob različnih kmečkih opravilih, ob večerih, …
 zapeti še vedo veliko pesmi iz otroštva (Ringa, ringa raja, Dekle je po vodo šla, Lisička je prav zvita zver, Rdeče češnje rada jem, Šivala je deklica zvezdo, Katarina Barbara, Micika v pühngradi, Jaz sem mala roža, Šmentana muha, Mladi pastirček, Jaz pa grem na zeleno travco, ….),
 danes jo pojejo s svojimi vnuki, doma, ob družinskih praznikih,
 spremljali so jih z ljudskimi glasbili (glavnik, lončeni bas, cimbale, orglice, trstenka, ….), tudi s harmoniko in bobni.
Učenci so povedali naslednje:
 pesmi so jim lepe, melodične, preproste za peti, vesele,
 naučili so se jih peti od starih staršev, staršev, v šoli, v glasbeni šoli,
 pojejo jih doma, v šoli, interesnih dejavnostih (pevski zbor, folklora), v glasbeni šoli,
 zavedajo se, da s petjem ljudskih pesmi ohranjajo kulturno dediščino.
Povzetek raziskave smo zapisali na plakat, ki je na ogled na šolskem hodniku. Vse zbrane pesmi so učenci ilustrirali in tako je nastala naša pesmarica.

Pesmarica “Ko bi jaz vedela!”

Posnetek pesmi Ob bistrem potočku je mlin